Špinača: setev, nega in večkratno pobiranje listov

Špinača ima rada zmerne temperature

Špinača najbolje raste, ko ni ne mrzlo ne vroče. V poletni vročini in suši hitro požene cvetno steblo, listi pa postanejo manj kakovostni. Zato glavni sezoni predstavljata pomlad in jesen. V toplejšem delu leta lahko pomaga rahla senca, vendar vročine ne moremo povsem izničiti.

Za zgodnje in pozne setve izberemo sorte, prilagojene konkretnemu terminu. Nekatere so manj nagnjene k uhajanju v cvet, druge bolje prenašajo hladnejše razmere.

Zaporedne setve za daljši pridelek

Seme sejemo neposredno v vrste ali širše pasove. Ker rastlina hitro raste, je smiselno posejati manjšo količino in čez nekaj tednov ponoviti setev. Tako ne dobimo velike količine listov naenkrat, ampak enakomernejši pridelek.

Če so sadike pregoste, jih redčimo. Mlade odstranjene rastline lahko uporabimo kot nežne liste. V suhi zemlji je kalitev slabša, zato naj bo površina po setvi enakomerno vlažna.

Tla, voda in hranila

Špinača potrebuje rodovitna tla in dovolj vode, ker v kratkem času ustvari veliko listne mase. Hkrati ne mara zastajanja vode. Zrel kompost pred setvijo izboljša strukturo in zalogo hranil.

V sušnem obdobju zalivamo redno. Če rastline zastanejo in nato doživijo vročino, hitreje uidejo v cvet. V posodah se substrat suši hitreje, zato tam vlago preverjamo pogosteje.

Pobiranje list po list ali cele rastline

Mlade zunanje liste lahko pobiramo sproti, sredino rozete pa pustimo, da nadaljuje rast. Tako dobimo več rezov iz iste setve. Za mlado baby špinačo pobiramo prej, za kuhanje pa pustimo liste nekoliko večje.

Če rastlina začne tvoriti cvetno steblo, se kakovost hitro poslabša. Takšno rastlino odstranimo in prostor uporabimo za novo kulturo. Pri špinači je pravočasno pobiranje pomembnejše od maksimalne velikosti lista.

Uhanje v cvet in bolezni listov

Najpogostejša težava je uhajanje v cvet zaradi vročine, suše ali dolgega dne. Preprečujemo ga z izbiro termina, rednim zalivanjem in primerno sorto. V vlažnih razmerah se lahko pojavi peronospora, zato pregost nasad ni priporočljiv.

Okužene liste odstranimo in ne pretiravamo z zalivanjem po listih. Kolobar pomaga pri ponavljajočih se boleznih, zlasti če špinačo pogosto gojimo na istem majhnem vrtu.

Špinača v posodah

Ker ne potrebuje velike globine, je špinača dobra izbira za korita in širše posode. Pomemben je kakovosten substrat in redna voda. V toplejšem obdobju lahko posodo prestavimo na mesto z jutranjim soncem in popoldansko senco.

Prednost posode je tudi možnost premika pod zaščito v zgodnji pomladi ali jeseni. Tako lahko sezono nekoliko podaljšamo, ne da bi morali ogrevati prostor.

Špinača skozi sezono

Zgodaj spomladi začnemo s prvimi setvami in jih nato ponavljamo v manjših količinah. Ko se dnevi segrevajo, izbiramo hladnejša mesta in spremljamo uhajanje v cvet. Sredi najtoplejšega poletja lahko naredimo premor.

Pozno poleti ponovno sejemo za jesenski pridelek. Trpežnejše sorte lahko ob blagi zimi in zaščiti ostanejo uporabne dlje. Spomladi prezimljene rastline hitro nadaljujejo rast, vendar nato ob daljšem dnevu prav tako preidejo v cvetenje.

Najpogostejše napake

Najpogostejša napaka je velika enkratna setev. Špinača hitro dozori, zato dobimo preveč listov naenkrat in nato dolgo nič. Bolj praktično je sejati manj in pogosto.

Druga napaka je poskus gojenja na polnem poletnem soncu z malo vode. Rastlina lahko preživi, vendar hitro uide v cvet. Tretja je prepozno pobiranje, ko so listi že grobi in rastlina prehaja v reproduktivno fazo.

Špinača kot vmesna kultura

Ker hitro raste, lahko špinačo uporabite kot vmesno kulturo med počasnejšimi ali pozneje sajenimi vrtninami. Zgodaj spomladi jo posejete na gredo, ki jo boste pozneje namenili bučkam, fižolu ali drugim toploljubnim rastlinam. Večino špinače poberete, preden glavna kultura potrebuje prostor, in s tem bolje izkoristite prazno spomladansko gredo.

Podoben princip deluje pozno poleti. Ko odstranite zgodnji krompir, grah ali drugo zgodnjo kulturo, lahko posejete jesensko špinačo. Pred setvijo površino le plitvo pripravite, dodajte nekaj zrelega komposta, če je zemlja izčrpana, in poskrbite za vlago med kalitvijo.

Pri pobiranju vedno pustite zdravo sredico, če želite še en rez. Poškodovane ali porumenele zunanje liste odstranite sproti, saj s tem izboljšate zračnost in lažje opazite začetek bolezni. Na majhni gredi je takšno sprotno čiščenje hitro in pogosto podaljša uporabno obdobje posamezne setve.

Sorodni vodniki