Por: setev, presajanje, beljenje stebla in pobiranje
Por raste počasneje kot večina poletnih vrtnin, vendar prav zato daje dragocen pridelek jeseni in pozimi. S pravilnim presajanjem lahko razvije dolg, svetel in nežen spodnji del stebla.
| Botanično | Allium porrum |
|---|---|
| Tip rastline | dvoletnica, gojena kot vrtnina |
| Lega | sonce |
| Tla | rodovitna, globoka in zadržujejo vlago |
| Setev | spomladi |
| Presajanje | pozna pomlad do zgodnje poletje |
| Pobiranje | od poznega poletja skozi zimo, odvisno od sorte |
Setev in počasna vzgoja sadik
Por sejemo spomladi v setveno gredo, module ali posodo. Mlade rastline so tanke in sprva rastejo počasi, zato jih ohranjamo brez konkurence plevela. Ko dosežejo približno debelino svinčnika, so primerne za presajanje na končno mesto.
Če sejemo v module, korenine pri presajanju čim manj motimo. Sadike redno zalivamo, vendar jih ne držimo v razmočeni zemlji. Cilj je kompaktna, zdrava rast, ne pretirano mehki in raztegnjeni poganjki.
Presajanje za dolg bel del
Klasičen način je sajenje v globlje luknje. Z dibberjem oziroma sadilnim klinom naredimo luknjo, vanjo spustimo sadiko in jo zalijemo. Luknje ni treba takoj zapolniti z zemljo; postopoma se zasuje z zalivanjem in naravnim posedanjem.
S tem je več spodnjega dela rastline pod površino in ostane svetel. Dodatno lahko pozneje okoli pora previdno osipamo zemljo, vendar je ne natresamo med liste, kjer bi lahko povzročala gnitje in umazanijo.
Voda, plevel in hranila
Por potrebuje dolgo sezono, zato ima korist od rodovitnih tal in enakomerne vlage. Po presajanju zalivamo, dokler se dobro ne ukorenini. V sušnem poletju dodatno zalivanje pomaga, da stebla ostanejo močna in rast ne zastane.
Plevel je pomemben predvsem na začetku. Ko rastline zrastejo, je greda lažje obvladljiva. Na revnejših tleh lahko poleti dodamo zmerno količino dušikovega hranila, saj por takrat aktivno povečuje listno maso.
Porova rja, muha in molj
Porova rja se kaže kot oranžne lise oziroma trosi na listih. Običajno je hujša v toplih in vlažnih razmerah ter v pregostih nasadih. Zračnost, kolobar in odstranjevanje močno okuženih ostankov zmanjšujejo pritisk.
Porov molj in čebulna muha lahko poškodujeta liste oziroma steblo. Fina mreža je uporabna preventiva, predvsem na vrtovih, kjer se težave ponavljajo. V kolobarju por obravnavamo skupaj z drugimi čebulnicami.
Pobiranje skozi hladnejši del leta
Zgodnje sorte lahko pobiramo že pozno poleti, glavnina pa dozoreva jeseni in pozimi. Por ne potrebuje enkratnega pobiranja. Zimske sorte lahko na primernem vrtu pustimo v zemlji in jih jemljemo sproti.
V zelo zmrznjeni zemlji je pobiranje težko, zato lahko pred močnim mrazom nekaj rastlin izkopljemo ali gredo zaščitimo. Mlajši por je nežnejši, debelejši pa daje več pridelka in je primeren za daljše kuhanje.
Por kot del kolobarja
Por spada med čebulnice, zato ga v kolobarju povezujemo s čebulo, česnom in drobnjakom. Če imamo težave z boleznimi ali škodljivci čebulnic, teh rastlin ne vračamo hitro na isto gredo.
Ker por zaseda prostor dolgo, ga lahko presadimo na gredo, s katere smo zgodaj poleti pobrali hitro kulturo, na primer zgodnji grah ali solato. Tako dobro izkoristimo površino vrta.
Por skozi sezono
Spomladi sejemo, pozno spomladi in zgodaj poleti presajamo. Po presajanju je glavna naloga ukoreninjenje in pletje. Skozi poletje rastline počasi debelijo in zahtevajo vodo v sušnih obdobjih.
Jeseni začnemo pobirati zgodnje sorte, poznejše pa ostanejo za zimo. V milih razmerah lahko pridelek traja do naslednje pomladi, preden rastline ponovno začnejo intenzivno rast in preidejo proti cvetenju.
Najpogostejše napake
Pogosta napaka je pregosto presajanje, zaradi česar stebla ostanejo tanka. Druga je plitvo sajenje, če želimo dolg bel del. Tretja je zanemarjanje plevela v prvih mesecih, ko por še raste počasi.
Pri osipavanju pazimo, da zemlja ne pada globoko med liste. In tako kot pri čebuli tudi pri poru pretirano pozno gnojenje z dušikom ni smiselno, saj želimo čvrsto, zdravo rast in dobro odpornost v hladnejšem delu leta.
Por kot druga kultura na isti gredi
Ker sadike pora dolgo rastejo v setveni gredi ali modulih, lahko končno površino do začetka poletja uporabite za zgodnji pridelek. Grah, redkvica, zgodnja solata ali zgodnji krompir lahko zapustijo gredo ravno takrat, ko je por pripravljen za presajanje. Takšno načrtovanje je posebej koristno na manjšem vrtu, kjer šteje vsak kvadratni meter.
Po odstranitvi prve kulture zemljo le obnovite z zrelim kompostom in jo pripravite za por. Če je zelo suha, jo dan pred presajanjem dobro navlažite. Sadike nato lažje vzpostavijo korenine, greda pa ni več mesecev prazna samo zato, ker por potrebuje dolgo sezono do zimskega pridelka.
Pogosta vprašanja
Ali moram por saditi v globoke luknje?
Ni nujno, vendar globlje presajanje oziroma sadilne luknje pomagajo oblikovati daljši bel del stebla.
Ali por prenese zimo?
Mnoge zimske sorte so zelo odporne in lahko ostanejo na gredi, vendar je to odvisno od sorte in lokalnega mraza.
Zakaj ima por oranžne lise?
Pogost razlog je porova rja. Pomagajo zračnost, kolobar in odstranjevanje močno okuženih ostankov.
Sorodni vodniki
Viri in dodatno branje
Uredniška opomba: Vodnik je namenjen praktičnemu vrtnarjenju v zmernem podnebju. Termin setve, sajenja in pobiranja vedno prilagodite mikroklimi, nadmorski višini, sorti in dejanskemu vremenu na svoji lokaciji.