Krompir: sajenje, osipavanje in pridelava

Zgodnji ali glavni krompir

Sorte se razlikujejo po dolžini rastne dobe. Zgodnje sorte pobiramo mlade in praviloma niso namenjene dolgemu skladiščenju. Glavne sorte ostanejo v zemlji dlje, razvijejo večje gomolje in so pogosto primernejše za ozimnico.

Za sajenje uporabljamo certificiran semenski krompir. Gomolji iz trgovine so lahko tretirani proti kaljenju ali prenašajo bolezni, zato niso najboljši izhodiščni material za zdrav vrt.

Ali je nakaljevanje potrebno?

Pri zgodnjih sortah lahko gomolje nekaj tednov pred sajenjem postavimo na svetlo, hladno in brezmrzno mesto, da razvijejo kratke, čvrste kalčke. To jim da manjšo časovno prednost. Pri glavnih sortah nakaljevanje ni nujno.

Ne želimo dolgih, bledih poganjkov, ki nastanejo v temi. Takšni se pri sajenju hitro polomijo.

Sajenje in razdalje

Krompir sadimo, ko se zemlja spomladi dovolj ogreje in ni več razmočena. Gomolje položimo s kalčki navzgor v brazdo ali posamezne sadilne jame in jih zasujemo. Razdalja je odvisna od sorte, več prostora pa potrebujejo pozne, bujne sorte.

Krompir dobro uspeva tudi v večjih posodah in vrečah. Pri tem mora biti odtok vode res dober, prostornina pa dovolj velika za razvoj gomoljev.

Zakaj krompir osipavamo

Ko poganjki rastejo, okoli stebel večkrat navlečemo zemljo in naredimo greben. S tem mlade gomolje zaščitimo pred svetlobo, zmanjšamo zelenenje in rastlini damo več rahle zemlje za razvoj pridelka.

Če gomolj pogleda iz zemlje, ga takoj prekrijemo. Zeleni deli krompirja vsebujejo več glikoalkaloidov in takih gomoljev ne uporabljamo za prehrano.

Voda in prehrana

Krompir ima največje potrebe po vodi v času nastavljanja in debeljenja gomoljev. V suši zalivamo globoko, ne vsak dan po malo. Tla z veliko organske snovi bolje zadržujejo vlago, hkrati pa morajo ostati dovolj zračna.

Pretirano gnojenje z dušikom povzroči bujno cima in lahko odloži tvorbo gomoljev. Bolje je dobro pripravljeno vrtno zemljišče in zmerna prehrana.

Krompirjeva plesen in druge težave

Krompirjeva plesen se hitro širi v toplem in vlažnem vremenu. Prvi znaki so temne vodene pege na listih in steblih. Okuženo cima odstranimo, da zmanjšamo možnost prehoda bolezni na gomolje. Na manjšem vrtu veliko pomeni tudi kolobar in izbira odpornejših sort.

Navadna krastavost je pogostejša v suhih, bolj alkalnih tleh. Enakomerna vlaga v času nastavljanja gomoljev in primeren kolobar pomagata zmanjšati težave.

Pobiranje in skladiščenje

Zgodnji krompir pobiramo, ko so gomolji dovolj veliki za uporabo. Za skladiščenje glavnih sort počakamo, da cima porumeni in odmre. Pred izkopom je koristno nekaj časa brez bujne nadzemne rasti, da se kožica gomoljev utrdi.

Izkopani krompir suho očistimo zemlje, ne peremo ga za skladiščenje in shranimo v hladnem, temnem, zračnem ter brezmrznem prostoru. Poškodovane gomolje porabimo najprej.

Krompir skozi sezono

Pozimi izberemo sorte in zdrav semenski krompir. Zgodnje sorte lahko pred sajenjem nakaljujemo na svetlem in hladnem. Spomladi sadimo, ko je zemlja dovolj ogreta in obdelovalna. Ko poganjki zrastejo, večkrat osipamo ter sproti odstranjujemo plevel.

V času cvetenja in nastavljanja gomoljev je pridelek posebej občutljiv na sušo. Pozneje spremljamo plesen in zdravstveno stanje cime. Zgodnje sorte pobiramo za sprotno porabo, glavne pa pustimo dozoreti. Pred skladiščenjem morajo biti gomolji suhi, zdravi in dobro ohlajeni, ne pa oprani in zaprti v nepredušno embalažo.

Najpogostejše napake

Sajenje preveč plitvo in opuščanje osipavanja privedeta do gomoljev, ki pogledajo iz zemlje in pozelenijo. Druga napaka je sajenje na isto mesto leto za letom. Krompir je iz družine razhudnikov, zato v kolobarju upoštevamo tudi paradižnik, papriko in jajčevec.

Pri skladiščenju je pogosta napaka svetel prostor. Svetloba spodbuja zelenenje in kaljenje. Krompir shranjujemo v temi, na hladnem in zračno, redno pregledamo zalogo ter odstranimo mehke ali gnile gomolje.

Praktičen nasvet za kolobar

Pri načrtovanju kolobarja krompir obravnavamo skupaj z drugimi razhudniki. To pomeni, da mesto, kjer je letos rasel paradižnik, paprika ali jajčevec, naslednje leto ni idealno za krompir. Daljši premor zmanjšuje kopičenje talnih bolezni in nekaterih škodljivcev. Če je vrt majhen, pomagajo večje posode ali ločen del grede, kjer lahko menjamo substrat oziroma vsaj del zemlje in organski material. Po pobiranju odstranimo vse zaostale gomolje, da naslednje leto ne vzklijejo kot samosevne rastline.

Sorodni vodniki