Buče: setev, sajenje, vzgoja in shranjevanje

Izbira sorte in prostora

Beseda buča pokriva zelo različne tipe: od manjših jedilnih zimskih buč do velikih okrasnih oziroma rezbarskih sort. Pred setvijo preverimo končno velikost rastline in plodov. Nekatere buče naredijo več metrov dolge poganjke in niso primerne za majhno gredo brez načrta za usmerjanje.

Če je prostora malo, izberemo kompaktnejšo sorto ali poganjke vodimo ob robu vrta. Velike sorte potrebujejo močno rastno osnovo in dovolj časa do jeseni, zato so na hladnejših legah bolj zanesljive zgodnejše sorte.

Setev in presajanje

Seme posejemo posamično v lončke in ga kalimo na toplem. Buče hitro rastejo, zato jih ne sejemo mnogo prezgodaj. Sadika, ki predolgo čaka v majhnem loncu, se hitreje izčrpa in slabše prenese presajanje.

Na prosto sadimo po nevarnosti pozebe, ko so tla ogreta. Koreninsko grudo ohranimo čim bolj celo. Sadilno mesto lahko pripravimo z veliko zrelega komposta, saj buče spadajo med bolj požrešne vrtnine.

Voda, zastirka in hranila

V času hitre poletne rasti buče potrebujejo veliko vode. Zalivamo pri koreninah, ne čez celotno listno maso. Zastirka okoli rastline pomaga zadrževati vlago in preprečuje, da bi se plodovi dotikali gole mokre zemlje.

Če so tla dobro pripravljena z organsko snovjo, je osnovna prehrana pogosto zagotovljena. Pri zelo velikih sortah ali gojenju v omejenem substratu lahko v času cvetenja in razvoja plodov dodamo uravnoteženo hranilo z dovolj kalija.

Cvetovi in oploditev

Tako kot bučke tudi buče tvorijo moške in ženske cvetove. Ženski cvet ima za cvetom jasno viden zametek ploda. Za dobro oploditev so ključni opraševalci. V hladnem ali zelo deževnem obdobju lahko del mladih plodov odpade, ker cvet ni bil uspešno oplojen.

Na vrtu zato ohranjamo cvetoče rastline in se v času cvetenja izogibamo nepotrebni uporabi insekticidov. Če je treba, je možna tudi ročna oploditev z nanosom cvetnega prahu iz moškega na ženski cvet.

Bolezni in zaščita plodov

Pozno poleti se pogosto pojavi pepelasta plesen. Na starejših listih je lahko precej izrazita, ne da bi takoj ogrozila že oblikovane plodove. Bolj pomembno je, da rastline niso pregoste in da jih zalivamo pri tleh.

Veliki plodovi naj ne ležijo v stalni vlagi. Podnje lahko položimo desko, slamo ali drug suh material. Tako zmanjšamo stik z mokro zemljo in lažje spremljamo spodnjo stran ploda.

Zorenje, sušenje in shranjevanje

Zimske buče pobiramo, ko je koža trda, značilno obarvana in pecelj začne leseneti. Pred močnejšo pozebo plodove prenesemo na suho. Pri pobiranju pustimo del peclja in pazimo, da ploda ne poškodujemo, saj poškodovana mesta skrajšajo obstojnost.

Po pobiranju buče nekaj časa sušimo oziroma dozorevamo na toplem in zračnem mestu, nato jih hranimo v suhem, hladnejšem, vendar ne mrzlem prostoru. Med skladiščenjem jih redno pregledujemo in poškodovane porabimo prve.

Buče skozi sezono

Spomladi sejemo v lončke in sadike gojimo na toplem. Po utrjevanju jih presadimo na prosto, ko je vreme stabilno. Junija in julija rastlina hitro podaljšuje poganjke in potrebuje vodo ter prostor.

Poleti nastajajo plodovi, ki se proti jeseni obarvajo in utrdijo. Proti koncu sezone odstranimo očitno nezrele drobne plodove, če ocenimo, da nimajo več časa za razvoj, ter tako rastlina energijo usmeri v večje. Pobiramo pred močnejšo pozebo.

Najpogostejše napake

Najpogostejša napaka je podcenjevanje prostora. Buča, posajena v ozko gredo brez možnosti širjenja, hitro prekrije sosede. Druga napaka je neredno zalivanje v času razvoja plodov, ko rastlina porabi veliko vode.

Za skladiščenje ne pobiramo nezrelih plodov z mehko kožo in ne odstranjujemo peclja povsem do ploda. Mehanske poškodbe, mraz in mokro skladišče so glavni razlogi, da buče začnejo prezgodaj propadati.

Usmerjanje poganjkov brez nepotrebnega rezanja

Dolge poganjke lahko sproti usmerjate po robu grede, čez slamo ali na površino, kjer ne motijo drugih rastlin. Ni treba avtomatično rezati vsakega poganjka, ki je dolg; pomembneje je, da rastlina ne preraste poti in ne zaduši sosednjih kultur. Ko se na poganjku razvija dober plod, z njim ravnajte nežno, saj premikanje lahko poškoduje pecelj.

Proti koncu poletja ocenite realno stanje. Če ima rastlina že več večjih plodov, novi drobni plodovi pa nimajo dovolj časa do jesenskega mraza, jih lahko odstranite. Tako je ne silite v neskončno rast, ampak ji omogočite, da dokonča tisto, kar ima največ možnosti za kakovostno dozorevanje in skladiščenje.

Sorodni vodniki