Kutina: sajenje, nega, rez in obiranje dišečih plodov

Lega in tla

Kutina najbolje uspeva na toplem in sončnem mestu, kjer se plodovi do jeseni dobro razvijejo. V hladnejši legi izberemo zavetje pred močnim vetrom in se izogibamo mraziščem, saj lahko pozna pozeba poškoduje cvetove.

Najboljša so globoka rodovitna tla, ki zadržijo nekaj vlage, vendar se dobro odcedijo. Na zelo lahkih tleh pomaga več organske snovi, na težkih pa izboljšamo strukturo in poskrbimo, da voda pozimi ne zastaja.

Sajenje mlade kutine

Drevo sadimo jeseni ali zgodaj spomladi, ko tla niso zamrznjena. Sadilno jamo pripravimo široko, poškodovane korenine pri golokoreninski sadiki odrežemo, drevo pa postavimo na primerno globino glede na koreninski vrat oziroma mesto cepljenja.

Po sajenju temeljito zalijemo in drevo po potrebi privežemo ob kol. V prvih sezonah skrbimo za redno vodo v suši, saj stabilna rast v mladosti določa velik del prihodnje krošnje.

Cvetenje in oploditev

Kutina cveti spomladi z razmeroma velikimi svetlimi cvetovi. Večina običajnih sort je samooplodnih, zato za pridelek ni nujno drugo drevo. Kljub temu je uspešna oploditev odvisna od vremena in aktivnosti opraševalcev v času cvetenja.

Če je vrt v izrazitem mrazišču, lahko cvetove pogosto poškodujejo pozne zmrzali. Boljša lega je zato dolgoročno pomembnejša od kakršnegakoli kasnejšega gnojenja.

Zalivanje in prehrana

Mlade kutine zalivamo v sušnih obdobjih. Odraslo drevo je odpornejše, vendar dolga poletna suša lahko vpliva na velikost plodov in povzroči prezgodnje odpadanje. Zastirka pomaga ohranjati enakomernejšo vlago.

Spomladi je koristna plast zrelega komposta. Če drevo raste zelo bujno in malo rodi, ne dodajamo dodatnega dušika brez jasnega razloga, saj preveč vegetativne rasti ni cilj.

Zmerna rez

Kutina navadno ne potrebuje agresivne rezi. Pri mladem drevesu oblikujemo dobro razporejeno ogrodje, pri odraslem pa odstranjujemo odmrle, poškodovane in navzkrižne veje ter po potrebi nekoliko redčimo pregosto sredino.

Močna rez sproži veliko novih poganjkov in lahko zmanjša rodnost. Bolje je vsako leto opraviti majhen popravek kot po več letih radikalno zmanjševati krošnjo.

Razvoj plodov

Plodovi se čez poletje večajo in proti jeseni prehajajo iz zelene v rumeno. Značilna močna aroma je eden najboljših znakov zrelosti. Na hladnejših legah potrebuje kutina čim daljšo in toplo jesen za dobro dozorevanje.

Veje z veliko plodovi se lahko upognejo, zato pri mlajših drevesih spremljamo obremenitev. Če je nastavka izjemno veliko, redčenje dela mladih plodov lahko izboljša velikost preostalih.

Obiranje in shranjevanje

Kutine obiramo jeseni, ko so dobro obarvane in aromatične, vendar še čvrste. Plodove odtrgamo previdno, saj poškodovana mesta hitreje propadajo med shranjevanjem.

Shranjujemo jih na hladnem in zračnem mestu ter jih redno pregledujemo. Zaradi izrazite arome jih je pogosto bolje hraniti ločeno od nekaterih drugih pridelkov.

Pogoste težave

Kutino lahko prizadenejo bolezni, ki se pojavljajo tudi pri sorodnih pečkatih sadnih vrstah, zato odstranjujemo močno okužene ali odmrle dele in ne puščamo gnijočih plodov pod drevesom. Zračna krošnja se po dežju hitreje osuši.

Če drevo slabo rodi, preverimo predvsem pozebo, svetlobo, starost drevesa in način rezi. Pri mladem drevesu je večletno čakanje na poln pridelek normalno.

Sorodni vodniki